Piše: Blaž Kocjančič

Excuse me while I kiss …

Blaž Kocjančič v rdeči kapi in modri jopici gleda vstran.
Blaž Kocjančič

Vir: osebni arhiv.

Všečna zgodba lahko ljudi za trenutek poveže z znamko. Da bi ta povezava trajala, mora zgodba pustiti …

Kultni film s še bolj kultnim prevodom naslova Driblerja pod košem. Iz avtoradia starega kabrioleta odmeva komad Purple Haze. Med vožnjo po enem od bulvarjev Los Angelesa Sidney (Wesley Snipes) razlaga svojemu »poslovnemu partnerju« Billyju (Woody Harrelson), da Jimija Hendrixa lahko posluša, ne more pa ga slišati. Billyju se to seveda zdi nesmiselno. Če posluša glasbo, jo tudi sliši. A v nečem ima Sidney prav. Obstaja razlika med zvokom, ki pride do ušes, in pomenom, ki pride do možganov.

Na ta prizor bi se v našem poslu lahko večkrat spomnili. Sploh takrat, ko sedimo za isto mizo, poslušamo iste besede in smo prepričani, da govorimo o isti stvari.

Komuniciranje je naš poklic. Znamo povedati zgodbo, izbrati besede, vzbuditi zanimanje. Toda koliko pozornosti ob tem, kako bomo nekaj povedali, namenimo temu, ali nas ljudje sploh slišijo?

Slišati pomeni razumeti

Šum v komunikaciji se lahko pojavi že med dvema človekoma. Oba poslušata, oba sta prepričana, da razumeta, pa si pod istimi besedami predstavljata nekaj drugega. Pri komunikacijski kampanji, kjer sodeluje veliko deležnikov z različnimi pogledi in pričakovanji, je prostora za tak šum še veliko več.

Zato je pomembno, da agencija naročnika ne samo posluša, ampak tudi sliši. Da razume, kaj mu znamka pomeni, kaj želi z njo doseči in kaj želi, da bi v njej prepoznali ljudje. Predvsem pa, kateri problem poskuša rešiti. Včasih je ta jasen, drugič ga moramo skupaj šele odkriti.

Enako velja v drugo smer. Naročnik mora slišati agencijo: razumeti njen pogled in pomen, ki ga želi ustvariti. Zgodbo bomo težko jasno povedali drugim, če med sabo nismo razjasnili, kaj z njo sploh želimo povedati.

Razumeti še ne pomeni strinjati se

Slišati drug drugega ne pomeni, da moramo o vsem razmišljati enako. Naročnik in agencija k mizi prineseta različne izkušnje in poglede. Prav v tem je lepota sodelovanja. Če bi že na začetku vse videli enako, bi se drug od drugega bolj malo naučili.

Lahko razumem tvoj pomislek in še vedno zagovarjam svojo idejo. Lahko razumeš mojo idejo in se z njo ne strinjaš. Pomembno je, da veva, zakaj. Takrat lahko razlika v pogledih zgodbo izostri, saj oba bolje razumeva, kaj mora izraziti in kaj bi lahko ljudje v njej slišali.

Občutek, da smo bili slišani, nam tudi olajša, da prisluhnemo drugačnim predlogom. Manj se ukvarjamo s tem, kako bomo uveljavili svoje, in več s tem, kaj bo dobro za znamko. Skupna zgodba tako dobi trdnejšo osnovo.

Izgubljeno v poslušanju

Vrnimo se nazaj k naslovu kolumne. Se verz iz komada Purple Haze glasi “Excuse me while I kiss the sky” ali “Excuse me while I kiss this guy”?

Če ste izbrali drugo možnost, niste edini. Jimi poljublja nebo, številni poslušalci pa so prepričani, da poljublja nekega tipa. Pojavu pravimo mondegreen: besede slišimo narobe in iz njih sestavimo drugo, za nas povsem smiselno različico. In jo potem veselo pojemo naprej.

Podobno se lahko zgodi tudi naši komunikaciji. Naročnik in agencija vesta, kaj želita povedati. Potrošnik pa zgodbo sliši skozi svoje izkušnje, pričakovanja in predstave o znamki. Seveda pri oglasih ne gre nujno za napačno slišane besede. Naša samozavest lahko nekomu zveni kot vzvišenost. Naša obljuba hitrosti lahko obudi spomin na čakanje v vrsti klicnega centra.

Kampanja je lahko vidna, razumljiva in odlično narejena, pa vseeno pove drugačno zgodbo od tiste, ki smo jo potrdili. Zato moramo ob vprašanju, kaj želimo povedati, vedno postaviti še eno: kaj bodo ljudje slišali?

Če želimo biti slišani, moramo poslušati

Komunikacija ni enosmerna cesta. Ni dovolj, da vemo, kaj želimo povedati o znamki. Razumeti moramo tudi, kako jo doživljajo ljudje. Kaj jim naša znamka pomeni? Kaj od nje pričakujejo? Ji verjamejo? V zgodbi prepoznajo nas ali bi jo lahko pripovedoval katerikoli tekmec? Zamenljiva zgodba težko ustvari prepoznavno mesto znamke v njihovih glavah.

Tudi pri presoji izpetosti zgodbe potrebujemo njihov pogled. Mi jo poslušamo vsak dan, ljudje pa jo morda šele začenjajo povezovati z nami. Naša naveličanost še ni dokaz, da je izgubila učinek.

Všečna zgodba lahko ljudi za trenutek poveže z znamko. Da bi ta povezava trajala, mora zgodba pustiti sled, ki ob naslednji izbiri prikliče prav njo: kaj lahko od nje pričakujem in zakaj bi ji zaupal. Ko izkušnja to pričakovanje potrdi, dobimo razlog, da se k znamki vrnemo.

Biti slišan zato zahteva odnos, v katerem pomen ne potuje samo v eno smer. Od naročnika do agencije, od agencije do naročnika in od znamke do ljudi. Pa tudi nazaj.

Hendrixa lahko vedno damo še malo bolj na glas. Kar pomeni, da bo naša komunikacija še bolj opazna. Ampak kot pravi Sidney, to še ne pomeni, da nas bodo potrošniki tudi slišali.

Objavljeno v reviji BrandBond79, november 2026

Član skupnosti BrandBond79

Močne znamke.
Močne vezi.
Postani del družine.

BrandBond79 je namenjen tistim, ki v znamkah vidijo več kot tržni instrument.

Poiščite paket zase.

Oglejte si pakete BrandBond79 in izberite vsebine, ki vas zanimajo.

E-novičnik

Če se želite naročiti na e-novičnik BrandBond79, toplo vabljeni. V spodnje polje vnesite svoj e-poštni naslov in kliknite gumb za prijavo. Se veselimo vaše družbe.

Celotna epizoda dogodka je na voljo le naročnikom paketa XXL.

Če ste na paket BrandBond79 XXL že naročeni, vpišite svoje uporabniško ime in geslo ter uživajte v naši družbi. Hvala, da ste z nami.

Še niste naročeni na paket XXL?

Odkrijte paket XXL in si zagotovite dostop do celotnih epizod dogodkov.