KPI. CTR. CPC. CPA. Dolga leta so bile to kratice, ki so v marketingu res štele. Z njimi so velike spletne platforme nenadzorovano širile svoj vpliv na razmišljanje podjetij in njihov marketing, znamka pa je ostajala ob strani. Danes je drugače. Navdušenje nad skrajno prodajnim marketingom je precej splahnelo in znamka je spet v središču pozornosti – s polno močjo in pospeškom, ki ga je umetna inteligenca le še okrepila. Nekaj, o čemer mi, ki se poklicno ukvarjamo z znamčenjem, sanjamo že dolga leta.
Zato je ključno vprašanje, kako v današnjem okolju dejansko ustvariti znamko. In kaj sploh je njeno končno, želeno utelešenje? Je znamka le skupek vseh svojih komunikacijskih elementov ali pa je – kot so trdili v preteklih desetletjih – ključna zgodba? Zgodba, ki jo pripovedujemo ne le trgu, temveč tudi sebi, da bi znamko obdržali na pravi (in uspešni) poti. Vendar je, ne glede na pojavnost in kompleksnost, končni cilj dobrega znamčenja vedno isti: ne le znamka z imenom, podobo in zgodbo, temveč znamka, ki ima svoj edinstven prostor v okolju, v katerem deluje. Znamka, ki vzpostavi svojo prisotnost, kjer koli se pojavi. Znamka, ki ima svoj delež v glavah in srcih* potrošnikov.
SPOROČILO
Na začetku so se znamke kupcem predstavljale le z imenom in izdelkom. »To smo mi in to kar počnemo, počnemo dobro.« Enostavno sporočilo, le čemu bi komplicirali? Treba ga je bilo le spraviti do ljudi. In nekaj časa je to izjemno dobro delovalo. Potem se je z napredkom tehnologije pojavljalo vse več podjetij, ki so stvari počela približno enako ali vsaj dovolj dobro. Trg je postajal vse bolj nasičen s podjetji, željnimi uspeha. Zato so se marketinški veljaki usedli in spoznali, da je za poslovni uspeh nujno treba ustvariti razlikovalno prednost.
*mokre sanje
SPOROČILO POSTANE ZGODBA – SANJE
Razlikovalno prednost so našli v zgodbah. Po zgledu kolegov iz Hollywooda so odkrili, da najboljše zgodbe niso tiste, v katerih znamke govorijo o sebi, temveč tiste, ki temeljijo na življenjih njihovih potrošnikov. Vendar ne realističnih, dolgočasnih življenj, ki bi jih spominjala na dokaj nezadovoljivo vsakdanjost. Ne, zgodbe znamk so ustvarjale sanje o prihodnosti, ki si jo vsi želimo. In vse tiste lepe stvari, s katerimi so nas znamke tej prihodnosti približale. Vsaj za korak. Tako so znamke z dobrimi zgodbami pridobile želeno pozornost, sprožile resnične čustvene in racionalne odzive ter ustvarile tisto pomembno razlikovalno prednost, s katero so res izstopale med konkurenco.
In vsi smo sanjali iste sanje, ki smo jih ustvarili prek istih zgodb, ki so jih predvajali prevladujoči množični mediji.
ZGODBA ZARADI ZGODBE – SLOP
Tako kot so podjetja v povojih kapitalizma in znamčenja preprosto posnemala dejavnost drugih podjetij, se je to začelo dogajati tudi na ravni komunikacije. Navdihujoče zgodbe velikih globalnih znamk so postale vzor, po katerem so vsi nadobudni podjetniki (tako veliki kot mali) želeli vzpostaviti svojo prisotnost na trgu. Vse to je šlo z roko v roki z razvojem spletnih iskalnikov, kot je Google, in z razcvetom družbenih omrežij, ki so omogočila dostop do ljudi in hipno distribucijo sporočil, o čemer so prej lahko le sanjali. Potrebovali so le še dobro zgodbo. Še več, zgodba je postala standard. »Če nimaš zgodbe, nimaš znamke.«
Tako smo bili že dolgo pred AI slopom priča komunikacijskemu slopu, ki je skozi vse pore pronical v naša potrošniška življenja.
Trg so preplavile zgodbe in zgodbice, zgodbarjenje je postalo the thing. Čez noč so vsi razširili svoje osnovne poklice in niso bili več le brand managerji, oblikovalci, copywriterji, SEO strokovnjaki ali social media managerji, temveč – ustvarjalci zgodb. In ustvarjalci zgodb niso postali le marketinški in komunikacijski strokovnjaki, temveč tudi širša družba. Dobili smo influencerje, ljudi, ki so se posvetili pripovedovanju zgodb. Vsak od njih je našel svojo zgodbarsko nišo, v kateri je lahko nagovoril dovolj ljubiteljev dobrih zgodb – informativnih, zabavnih ali strokovnih.
Vsakdo si je želel svojo platformo, na kateri je lahko gradil svojo zgodbo – nadzorovano in natanko takšno, kot si jo je zamislil.
A če se moramo v življenju česa naučiti, je to dejstvo, da nič ni povsem pod našim nadzorom. Nadzor je iluzija – tako na poslovni kot osebni ravni.
NOVA REALNOST, NOVI SVETOVI – RAZPAD
Danes smo priča novim spremembam. Pojav umetne inteligence je hiperinflacijo tržnega komuniciranja in zgodb, tako na sporočilni kot na vizualni ravni, potisnil v neslutene razsežnosti. Vsebine, namenjene komuniciranju znamke, lahko ustvarjamo skorajda hipno. Oblikovni trendi, video vsebine in spletna mesta, za katere smo še pred kratkim potrebovali dolge produkcijske čase, so postali dostopni vsem. Takoj. Zdaj.
Tržna komunikacija sledi kulturi memov. Vse je hipno, vse je začasno, vse je minljivo. Predvsem pa je lahko sporočilo vse ali nič.
Kako lahko v takem okolju sploh vodimo znamko? Iskren odgovor? Ne moremo. Ne povsem. Minili so časi uniform in platform, enotne ideje realnosti ter skrbno načrtovanih podob in sporočil, s katerimi smo dokaj enostavno komunicirali in uveljavljali svojo znamko na trgu. Nadzor nad svetom (in posledično tudi nad znamkami) so prevzele družbene, kulturne in generacijske spremembe. In ga vsak dan znova prevzemajo. Svet ni le polariziran, temveč tudi fragmentiran – razdeljen na nešteto mikrosvetov, vsak s svojo različico realnosti. Naša skrbno negovana in lepa znamka lahko v hipu postane zmazek v očeh generacije Alpha, ki se posmehuje našemu nerazumevanju njenega pogleda na svet.
ZNAMKA, KI PRESEGA ZGODBE – VIBE
Zgodbe sicer ne izginjajo, le v vsaki od teh realnosti se pojavljajo v drugačni obliki. Žal pa, ne glede na vse tehnološke preskoke in najnovejše AI modele, vseh teh številnih zgodb v vseh teh številnih svetovih nismo sposobni načrtovati, nadzorovati ali ustvarjati. Vsaj ne, ne da bi izgubili to, kar znamko dela znamko – pristen človeški odnos med tistimi, ki ponujajo storitve ali izdelke, in tistimi, ki jih potrebujejo v svojem življenju.
Čim večja znamka želimo biti, tem več svetov moramo razumeti. In če lahko AI danes (re)producira že skorajda vse, kaj nam resnično ostane pri ustvarjanju znamk? Ideja. Bistvo. Jedro. Prezenca. Taste. Nekaj, kar mlajša generacija povzame z eno besedo: »vibe«. Ne ravno vibe v tem zasanjanem tinejdžerskem pomenu besede, temveč vibe, ki skuša svet, ki nas obdaja, razumeti večplastno – skozi antropologijo, kulturo, psihologijo, sociologijo, oblikovanje, tehnologijo … Vse tiste resnično zanimive vidike in dimenzije našega poklica, ki ga je preteklo obdobje s svojim agresivnim, zgolj prodajnim pristopom skorajda uničilo.
Ustvarjajmo znamke, ki jih nikoli ne moremo dokončno definirati, a se v vsakem trenutku in ob vsaki interakciji zavedamo, kateri njihov naslednji korak je pravilen, potreben, privlačen, uspešen. Znamke, ki ne bodo večni outsiderji, ki trkajo na vrata svetov, v katerih se pojavljajo, temveč njihov sestavni del. Znamke, ki razumejo vrednote, jezik, pravila obnašanja in predvsem želje teh svetov ter tako omogočajo vzajemno rast in razvoj.
Poskrbite za vibe, zgodbe se bodo pisale same.
Objavljeno v reviji BrandBond79, november 2026
Vir foto: Božidar Jovanović